Edvard Kadič: Vaš je pa predolg!

  • 30.01.2015

Pred dnevi sem malo brkljal po omari. Res je zdaj še zima, vseeno pa bo pomlad tiktak tukaj in ponovno bodo nekatera oblačila dodatno pridobila na veljavi.

(Foto: profimedia)

Seveda je pomembno, kako si oblečen, tudi pozimi. Ne mislim toliko na usklajenost z modnimi smernicami, kot mislim na prileganje oblačil telesu. Pozimi lahko človek vseeno navleče nase kakšen bolj širok pulover ali drugače frfotajočo malho v obliki žametnih hlač, pa bo še vedno vse ok.

Moški pogosto radi mislimo, da dekletom zunanji videz ni toliko pomemben kot moškim. Močno dvomim. Katera pa rada vidi zanikrnega desca, lepo vas prosim? Razen, če je tudi sama tako zanikrna, da mogoče s tem celo upa, da on tega na njej ne bo opazil ... bljak.

Tokrat sem bil pri pregledu omar še posebej skrben. Sicer vsako leto spomladi in jeseni tako ali tako počistim po omari in razveselim Karitas s praktično še novimi, ne nošenimi oblačili, vseeno pa ne dajem stran kar vsega po dolgem in počez.

Prvo pravilo moške urejenosti (ob osebni higieni, se razume) je, da se moškemu oblačila prilegajo.

Prav zanimivo je, kako malo dajo moški na to. Mnogi se zelo trudijo, da so čim bolj modno oblečeni. Vseeno pa je prav prileganje oblačila telesu tisti mali trik, ki naredi moškega lepo urejenega in ne zgolj lepo oblečenega.

Torej, nabral sem dve obleki, ene hlače in še en suknjič. Vse skupaj sem lepo spakiral v veliko vrečo in pot pod noge k moji šivilji. Vstopim v šiviljsko popravljalnico, vse skupaj lepo izmeriva ... in ja, res sem malo shujšal. Ni slabo, pomislim glede na to, da nimam pojma, kaj naj bi bil vzrok. Manj čokolade zagotovo ne. Mogoče več kidanja snega pred hišo? Dvomim.

Potem pa šivilja vzame v roke svoj rokovnik, pogleda kdaj naj pridem svoja oblačila iskat in skoraj me zadene kap. S temi mojimi parimi cunjami pridem na vrsto nekje čez 45 dni?!? Ja, prav ste prebrali. Ženska ima toliko dela, da prej enostavno ne gre. Ker ne morem verjeti svojim ušesom.

Za vsak slučaj še enkrat pogledam okoli sebe. Res, po obešalnikih, stojalih, omarah, vsepovsod vse polno.

Roko na srce, sladke težave zanjo. Zame? No ja, nič tragičnega. V tem mesecu in pol se predvidoma ne bo zgodilo nič takšnega, zaradi česar nebi mogel počakati. Vseeno pa sem se malo zamislil.

Je polna šiviljska popravljalnica odraz krize in vedno večje bede ljudi, ki si niti na razprodajah ne morejo več kupiti dovolj kvalitetnih oblačil zase ali gre za odraz zavedanja, da ni potrebno skoraj obsedeno menjati oblačil vsake pol leta zgolj zato, ker so razprodaje?

Priznam, nekoliko bolj se nagibam na stran, da gre za posledico krize. Ekonomska kriza je seveda zelo hudo breme za vsakogar, ki ga doleti. Ko nimaš s čim plačati položnic ali otroku kupiti kruha, vse visokoleteče floskule politikov padejo v vodo.

Politiki namreč ekonomskega problema ne občutijo na enak način. Plačo dobijo, hrano imajo v menzi državnega zbora po tako smešnih cenah, da bi bilo še klošarje sram, njihovi predlogi in nato odločitve o ukrepih, pa so tako močno pod vplivom interesnih skupin, ki so krizo skuhale, da je že sama misel na modrost v političnih krogih enaka upanju na snežni metež sredi poletja v Ljubljani.

Sledi, da gre tudi v ekonomski krizi najprej za načelo „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." Pri oblačilih pa je, zanimivo, še posebej izražen naš odnos do kvalitete. Bolj smo naravnani k temu, da kupujemo kakovostne stvari, dlje so potem naša oblačila obstojna, lepše stojijo na nas, več imamo od njih.

Spomnim se šoka na obrazu prijatelja, ko sem mu lani ponosno razlagal o kavbojkah, ki sem jih takrat pravkar kupil na razprodaji. „Kaj?!? 165 eur si dal na razprodaji za kavbojke? Se ti je čisto zmešalo?" me je spraševal in zabodeno gledal. Vsi moji argumenti o kvaliteti, posebni obdelavi platna, dejstvu, da so mi bile všeč itd. so padli v vodo. No, o ostalih nakupih sem bil seveda potem raje tiho.

Vseeno pa bom tokrat zapisal na glas. Če greš na razprodaje nakupovat zato, da tam kupuješ stvari, ki so že po rednih cenah dosegljive brez problema, v čem je potem smisel takšnega nakupovanja?

Da imaš potem dvojne količine istih jajc v omari zgolj zato, ker je bilo nekaj znižano za 50% ?!?!

Razprodaje so med drugim tudi priložnost, da prestopiš svoj okvir in svojo garderobo dopolniš s kakovostnejšimi oblačili, ki bodo praviloma tudi dlje časa uporabna.

Kriza je tako glede oblačil v bistvu tudi dobra stvar. Pretrese tvoja prepričanja in te prisili v globlji razmislek o svojih dejanjih. Seveda ne nujno o vsakih nogavicah in puloverju, vseeno pa zahteva nekoliko bolj pragmatičen pristop k nakupom in potem seveda tudi k vzdrževanju oblačil.

Da o možnostih zaslužka, ki jih nudi šiviljska popravljalnica, sploh ne začnem. Namesto, da se danes mnogi tako navdušujejo nad raznimi App-i in izmišljevanjem problemov, ki jih potem z državnimi sredstvi rešujejo v okviru nekakšnih start-upov, naj gredo raje za pol leta za vajenca k prvi šivilji. Naslednjih nekaj let se jim, vsaj v večjih slovenskih mestih, ne bo treba bati za preživetje.

„Gospod, vseeno se mi zdi nekoliko predolg. Ga lahko še enkrat pomeriva?"

„Kaj?" začudeno vprašam in se zdramim iz razmišljanja za pultom šiviljske popravljalnice.

In sva ponovno pomerila suknjič, da se bo ja res lepo prilegal telesu.

Plašč, ki čez zimo zakriva suknjič, bo namreč čez mesec in pol predvidoma odšel na svoje zasluženo poletno spanje v globine moje garderobne omare.

Pravi moški pa mora biti urejen. Vedno in povsod.

Srečno!

Za kolumno se je razpisal Edvard Kadič, predavatelj, coach in svetovalec na področju razvoja osebne karizme

Pogledi in razmišljanja, ki so objavljena v rubriki Kolumne, se ne skladajo nujno tudi s stališči uredništva Playboya.

Sorodni članki