Prebirajoč časopisno dokumentacijo o našem tokratnem sogovorniku, sem izvedel o slovenskih novinarjih tole: da jih najbolj zanima, ali je Walter Wolf Slovenec, Nemec, Avstrijec, Kanadčan ali kaj petega. Ko dobijo odgovor na to dilemo, se usmerijo k poizvedovanju, kakšno je gostovo denarno zdravje. Razpon ugotovitev teh poizvedb sega od oznak multimilijonar s 300 milijoni dolarjev v žepu do ugotovitev, da ima nekaj malega za sproti.

Z Walterjem Wolfom smo se srečali v Pazinu (ne, ni Hrvat), v hotelski restavraciji podjetja Puris (Purani Istre), katerega član upravnega odbora je. Pred pogovorom smo nekaj malega pojedli, pršut z olivami in s sirom ter testenine s tartufi. Tega ne bi omenjal, če ne bi Walter kak mesec pred nami za isto mizo posadil Ralfa Schumacherja, mlajšega brata petkratnega svetovnega prvaka formule 1 Michaela, ki tudi sam zelo uspešno dirka pri Williamsu, eni od najboljših ekip tega hitrega cirkusa, in ga pital s puranovimi zrezki, česar mu Ralf menda še danes ne more odpustiti. Ko mu je kolega Miran Ališič prenesel Ralfove pritožbe, se je Walter samo hudomušno namrščil: »Presneti smrkavec, mu bomo prepovedali vstop v državo, pa bo.«

Ralf Schumacher ni edini znani človek, s katerim je kdajkoli prijateljeval Walter Wolf. Seznam ljudi, s katerimi je bil na ti, vsebuje imena, kot so Pierre Elliot Trudeau, nekdanji kanadski premier, Frank Williams, Niki Lauda, Jody Schekter in Bernie Ecclestone, pomembni možje iz sveta formule 1, kjer je Wolf v vsega enem letu pustil neizbrisno sled (njegovi ekipi je uspelo zmagati že na prvi dirki, s čimer sta se dotlej lahko pohvalili le Alfa Romeo in Mercedes), pa George Harrison, pred letom dni umrli Beatle.

Rodil se je v Gradcu pred 63 leti, očetu Nemcu in materi Štajerki, hčeri Slovenke in Avstrijca. Ko je bil star dve leti, se je družina preselila v Maribor, v katerem je Walter ostal do svojega 14. leta, potem pa so se po očetovi vrnitvi iz ruskega ujetništva preselili v nemški Wuppertal. Od tam je 19-letni Walter z desetimi dolarji v žepu odplul proti novemu svetu, v katerem si je po zanimivih kolobocijah, o katerih rad zabavno in s samoironijo pripoveduje, ustvaril prvo družino, ki zdaj prebiva na 7000 hektarjev velikem posestvu ob vznožju Skalnega gorovja nad Vancouvrom.

Čeprav je Kanada zelo velika država, je bila že kaj kmalu premajhna za njegov begajoči duh, ki ga je za pet let odpeljal v Nigerijo, in to v času najhujše državljanske vojne v tej centralnoafriški državi, potem pa nekajkrat okrog našega planeta, vedno v iskanju biznisa. Ko smo končali pogovor v Pazinu, recimo, je sedel v svoj mercedes z dvanajstvaljnim šesttisočkubičnim motorjem in se odpeljal v Parmo, kjer ima … ne vem več kaj.

V Slovenijo, do katere je prijazno-kritično razpoložen, ga je pripeljal Tone Vogrinec, mladostni mariborski prijatelj, ko se je v drugo poročil z Avstrijko iz Gradca. Tako ima zdaj v Mariboru hišo, ki jo uporablja v času Zlate lisice, drugje v Sloveniji pa dve slabi poslovni izkušnji, ko je nepremišljeno posodil denar in (enkrat) tudi ime. Govori v zabavnem mariborskem narečju, polstoletna odsotnost od doma se pozna le po občasnih kanadsko-nemških izraznih vrinkih. Te unikate smo skušali v besedilu ohraniti.

Playboy: Rodili ste se v Gradcu, a se že kmalu, če se ne motim, preselili v Maribor?

Wolf: Ja, 41. leta sem bil že v Mariboru, pa do 54. Adolf je v Maribor prispel 25. maja, jaz pa 21. oktobra, ampak jaz seveda brez pancerjev (tankov, op. p.).

Playboy: V povojnem Mariboru se vam kot sinu nemškega vojnega ujetnika v Rusiji najbrž ni ravno najlepše godilo?

Wolf: Ne, ni bilo ravno galantno. Mi nismo imeli živilskih kart in drugih stvari, ampak časi so bili taki. Kot otrok tega nisem tako hudo občutil. Veš, da nimaš tega, kar imajo drugi, imam pa zdaj stvari, ki jih drugi nimajo.

Playboy: Takrat so Nemci odšli iz Maribora?

Wolf: Štajerci, ja. To je bilo etnično čiščenje. Za božič so jih naložili v vagone namesto svinj in poslali gor. Zdaj delajo tak cirkus zaradi etničnega čiščenja v Srbiji … Je to kaj novega? To se dela že tisoč let.

Playboy: Vi ste ostali. Vas niso nič maltretirali?

Wolf: Ne, mama je Slovenka in na začetku so nas poskrili po nekih vaseh, potem se je najhujše pomirilo. Kaj pa bodo naredili eni gospe s tremi otroki? Saj moj oče ni bil vojak, bil je gradbinec. 1944. je sicer odšel v vojsko, samo ne v Slovenijo, ker jih tam niso potrebovali, pač pa v Rusijo. Od tam se je vrnil šele leta 1954 po posredovanju Adenauerja (povojnega kanclerja Zahodne Nemčije, op. p.).

Playboy: Kot otrok ste menda v nekem spisu napisali, da bi bili radi, ko odrastete, bogataš. To drži?

Wolf: Ja, enkrat so me vprašali, kaj bi rad bil, in ko sem jim odgovoril, so mi rekli, da sem 'blesavi Švabo'. Tako sem pa odgovoril zato, ker sem kot svoj prvi film v kinu gledal igralca Rhetta Skata v vlogi nekega rančerja. Star sem bil deset let in se mi je fajn zdelo, ko se je pripeljal z velikim kadilakom in je nekdo rekel: »Poglej, ta je pa milijonar.« Pa sem si rekel: »Benti, ta ma pa super poklic, ne.« In potem me drugi dan v šoli vprašajo, kaj bi rad bil. Milijonar, ne.

Komentarji

Trenutno število komentarjev za to objavo: 9.

• 7. april. 2008, 12:05 | mariborcan:

  Spostovani g. Wolf, zakaj ne kandidirate za predsednika vlade RS? Preprican sem da bi naredili veliko delo, naredili red, usrecili svojo Stajersko, ....!
  Hvala!

• 25. april. 2008, 12:03 | boris surina:

  pridružujem se želji tega mariborčana, da bi G.Walter Wolf kandidiral za predsednika vlade republike Slovenije
  Takšni ljudje so nam potrebni, ne pa...

• 7. maj. 2008, 12:12 | BenX:

  legenda!

  kak sem se pa tu poleg nasmejal...
  :)

• 31. avgust. 2008, 1:42 | dzoni:

  Podatki iz zgodovine so da je Hitler prišel v Maribor 26 aprila, ne pa 25 maja.

  Drugače pa izredno zanimi intervju.

• 10. september. 2008, 12:36 | MARIBORČAN:

  Walter Wolf je car. Marsikdo bi se lahko kaj pozitivnega naučil od njega.

• 9. oktober. 2008, 17:40 | martin:

  Walter je car

• 22. november. 2008, 22:41 | oli:

  Slovenci premalo cenimo takšne slovence kot je g. Wolf.Postal je bogat izključno z svojo iznajdljivostjo, delavnostjo. Njemu ni pomagala politika tako kot našim TAJKUNOM. Največja fora pa je , da so ti tajkunski tatovi cenjeni bolj kot g. Wolf, ki trenutno tako neopravičeno pljuvajo po njemu.

• 25. november. 2008, 17:16 | andrej:

  končno en mariborčan, na kerega smo lahko ponosni!
  Walter do Tokia

• 18. januar. 2009, 8:24 | ivan:

  Dragi Štajerci na Wolfa smo ponosni tudi Gorenjci.
  Hvala Wolf za vse.