Pogovor z najbolj odštekanim biznismenom na svetu. O gospodarski krizi, letalski industriji, boju s Coca-Colo, zaposlenih kot največjem bogastvu vsakega pametnega podjetja, prodajanju kondomov, rekordnih obletih Zemlje z balonom in prvem seksu v vesolju.

Svet je zajela kriza. Nekdaj močne gospodarske družbe, kot so ameriške AIG, Lehman Brothers in Washington Mutual, so izginile ali pa se lahko le državni pomoči zahvalijo za preživetje. Vrednosti delnic in cene nafte nihajo kot zmešane. Zlom posojilnega sistema davi tako posameznike kot podjetja. To vsekakor ni čas za plašne poslovneže, med katere pa očitno ne sodi Richard Branson, šef Virgina, največje britanske zasebne skupine podjetij, ki še kar naprej upravlja in razvija svoj 23 milijard dolarjev vredni imperij, kot da se ni zgodilo nič.

Branson je neobičajen menedžer. Svojih 200 podjetij vodi brez preglednic in sestankov. In čeprav mu pomaga četica tajnic, si svoje obveznosti zapisuje v navadne zvezke ter čečka ideje in telefonske številke kar na dlan. In nameni ogromno časa za pogovore in druženje z zaposlenimi.

Bransonovemu Virginu ni podobno nobeno drugo podjetje na svetu, ker pač Branson ni podoben nobenemu drugemu šefu. Njegova podjetja – recimo letalska družba Virgin Atlantic, Virgin Drinks, trgovsko podjetje Virgin Megastores, družba za mobilno telefonijo Virgin Mobile in leto dni staro letalsko podjetje Virgin America ali nova pridobitev na ameriškem trgu, Virgin Money – ponujajo vse: poročajo ljudi, jim prodajajo vodko in telefone, jim priskrbijo zasebne otoke, jih masirajo na letalih med čezoceanskimi poleti ...

In kar Bransona morda še najbolj loči od drugih vodilnih menedžerjev, je to, da se pri vsem tem, kot kaže, zelo zabava. Redko mine dan brez kakšne zabave, povezane z Virginom, ali kakšne senzacije, katere avtor je Branson sam, ki je, denimo, presenetil potnike na svojem 747, oblečen v stevardeso.

Branson je zasebno težek vsaj pet milijard dolarjev. Začel je s študentskim časopisom, ko je bil star 16 let. Da bi ga obdržal na površju, si je izmislil glasbeno založbo, ki je ponujala popuste tistim, ki so plošče kupovali po pošti. Iz tega so nastale glasbene prodajalne, njegov prvi posel. Kmalu si je zastavil naslednji cilj: prepojiti Zemljo s svojo blagovno znamko, s katero trži tako potovanja kot zabavo in skoraj vse drugo, kar si lahko podjeten človek izmisli. Ni se ustavil na Zemlji. Ustanovil je Virgin Galactic, ki ponuja polete v zgornje plasti Zemljinega ozračja in nekoč v ne tako oddaljeni prihodnosti tudi vesoljski hotel.

Branson ni znan samo kot ekscentričen podjetnik, ampak tudi kot pustolovec, ki je postavil nekaj jadralskih in balonarskih rekordov. Štirikrat je poskusil kot prvi človek obleteti Zemljo v toplozračnem balonu. V enem od teh poskusov je izgubil nadzor nad plovilom in treščil v alžirsko puščavo, v drugem pa skoraj izginil v oceanu. Pred kratkim je poskusil s svojima otrokoma postaviti jadralski rekord v prečkanju Atlantika med New Yorkom in Veliko Britanijo. Ni mu uspelo.

PB: Letošnje leto je za gospodarstvo eno najtravmatičnejših sploh. Kako kaže Virginu?

RB: Pred kakšnima dvema letoma smo začeli opažati težave z bančnimi posojili. Za nas so pomenile opozorilo, da bi se lahko razširile po celotnem sistemu. Takrat smo prodali vse svoje delnice v drugih podjetjih. Zaradi tega nismo bili navzoči na borzah in torej v boljšem položaju kot večina drugih, ko so se stvari začele dogajati. Naša podjetja so izjemno dobro financirana. Dovolj denarja imamo. Samo Virgin Atlantic premore milijardo in pol dolarjev gotovine.

PB: Koga pa krivite za trenutno krizo?

RB: Pohlep in odsotnost pravil. Osupljivo je, kako lahko ta kombinacija pripelje svet do prepada. Neverjetno, da so institucije lahko tako zelo hazardirale. Ni čudno, da so izgubile.

PB: Ste bili presenečeni, ko so se začele potapljati banke, kot je Washington Mutual, posredniške hiše, kot je Lehman, in zavarovalniške družbe, kot je AIG?

RB: Nihče se ni zavedal, da so težave tako razširjene in globoke, kot so se izkazale. Sam tudi nisem vedel, kako zelo malo nadzora so imele nadzorne inštitucije na bančno poslovanje. Prav tako nisem vedel, da je pohlep povsem zbezljal.

PB: Ste podprli posege države?

RB: Nekaj je bilo treba storiti, čeprav se mi ideja, da je treba reševati ljudi, ki so nas spravili v težave, upira. Ti ljudje gotovo niso priskočili na pomoč ljudem in malim podjetjem, ki so zašli v težave in niso bili sposobni odplačevati svojih posojil. Po drugi strani pa lahko propad njihovih podjetij ogrozi toliko delovnih mest, da je bilo treba ukrepati. Njihov propad ogroža svet, pa je bilo neke vrste poroštvo nujno. Upam samo, da smo se iz tega sposobni česa naučiti.

Če ne bi ničesar storili, bi res lahko govorili o zlomu, kakršen je bil tisti iz leta 1929. Čeprav še vedno ne vemo, kako se bo razpletlo. So pa banke, ki se niso zapletle v špekulacije in tveganja. Ostale so konservativne, niso se pustile zapeljati. Ena takšnih v Veliki Britaniji je Lloyds TBS, ki so jo zelo kritizirali zaradi konservativnosti in zmernih profitov, pa je postala največja angleška banka, ko je prevzela HBOS, ki je nasedla splošnemu ravnanju.

PB: Kaj zdaj?

RB: Tega seveda ne vemo. Recesija je zelo verjetna. Bomo videli. Nič ne zavidam novemu ameriškemu predsedniku. Upam samo, da smo se ob tej krizi nekaj naučili in da se ne bo še kdaj ponovila. Da bodo pravila, ki bodo omejevala poslovanje, vzpostavljena.

Komentarji

Trenutno število komentarjev za to objavo: 1.

• 9. februar. 2010, 14:09 | NordStar:

  Bransona občudujem že desetletja. Nisem zasledil, da bi vlagal v medicino. Se mi zdi, da bi s svojim načinom dela lahko marsikaj dosegel za dobrobit človeštva.