PB: Kar nekaj strank jo, vsaj ena, mislim na Zares, je to poudarjala kot svoje vodilo. Kaj je narobe z njimi?

MH: Ne vem, z diagnozami ali z javnimi di­agnozami drugih strank, tako smo se dogovorili, se ne bomo ukvarjali, lahko pa povem o naši stranki, potem pa sami presodite. Mi ne samo da obljubljamo novo politiko, v naši stranki so sami novi ljudje, ki jih doslej ni bilo v politiki, ljudje, ki bi lahko, večina od nas, bili v kakšni stranki, in to na zelo visokih položajih. Nekaterim so že davno tega ponujali vse od ministrskih mest naprej, pa nismo sprejeli, ker se raje ukvarjamo s svojim profesionalnim delom. Nihče med nami v iniciativnem odboru nima političnih ambicij, nekateri celo nočejo v politiko, bi raje videli, da bi šli drugi. Tretjič, mi bomo zelo hit­ro, čim hitreje, šli iz stranke, ne bomo bingljali v stranki naslednjih 20 let, radi bi samo pognali in animirali ljudi, da začnejo sami razmišljati o svoji usodi. Tako kot smo počeli pri dokumentu Kam po krizi. To, kar je tudi neka slovenska vrednotna orientacija, da si nezadovoljen in šimfaš vse, nič pa narediš, kar je najslabše. Pri nas je zelo visok odstotek ljudi, ki niso z ničimer zadovoljni. Po mednarodnih primerjavah imamo največ takih, ki bi na vprašanje, ali bi protestirali, če bi vlada sprejela popolnoma nesprejemljiv zakon, rekli: »Ne bi protestirali.« Tukaj pride do popolnega kraha. Z ničimer nisi zadovoljen, nič pa ne boš naredil. Potem se lahko samo še zapiješ, ali obesiš, ali šimfaš za šankom.

PB: Ali na forumih. Odzivi na to, da boste ustanovili stranko, so bili izrazito negativni. Vas to kaj skrbi?

MH: Ne, sem jih pričakoval. Na forumih so najbolj glasni ali najbolj številčni tisti, ki vse ozmerjajo. Ki niti ne preberejo novice, ker to zahteva nekaj časa, ne preberejo članka, ki ga komentirajo. To počnejo zaradi anonimnosti. Če bi se morali podpisati, se jih tri četrt ali celo 90 odstotkov ne bi oglasilo. To so ljudje, ki so jezni sami nase, pa si tega nočejo priznati in svoje komplekse izražajo z agresijo do drugih. Zato me ti ne skrbijo, ker jih ni veliko, so pa zelo glasni, ker nimajo drugega početi kot cele dneve sedeti za računalnikom in v svet pošiljati: »Ti si prasec, ti si baraba, on je bebec ...« Take stvari, da se človeku zdi škoda časa, da bi jih sploh pogledal. Tako da me to ne skrbi. Poleg tega pa to tudi niso volivci, na katere bi stavili, ampak stavimo na tiste, ki bi radi kaj naredili, pa ne vidijo v tej politiki možnosti za to. Se pravi tisti, ki že leto, dve govorijo: »Saj nimam nikogar, ki bi ga volil.«

PB: Zanimiva se mi zdi opazka enega s teh forumov, ki je rekel, da bodo za vas glasovali tisti, ki ločujejo odpadke. Zvenelo je slabšalno, češ, bebci oni, ki to počnejo, ampak se mi zdi, da utegne držati?

MH: Ja, tako dobesedno kot v prenesenem pomenu. Jasno je, da naša usmeritev v trajnostni razvoj izvira iz okoljskega ravnanja, in del tega je tudi ločevanje odpadkov, ampak mi to besedo uporabljamo širše. Trajnostni razvoj tudi v ekonomiji, v sociali. Tisti, ki ločujejo odpadke, so že pokazali korak naprej, da ni samo grabljenje materialnih dobrin edino, kar nas postavlja za ljudi. Ljudje smo največji prasci na planetu in počasi bo treba svinjarijo začeti pospravljati za sabo. Zato je to kar velik korak.

PB: Sprašujem, ker v Sloveniji nenehno govorimo o delitvi na levo in desno, se mi pa zdi, da gre pri vsem bolj za delitev na urbano in neurbano?

MH: V veliki meri to drži, ampak tako je tudi v drugih državah. V New Yorku vam bodo rekli, da to ni Amerika, v Londonu, da niso Anglija oziroma Velika Britanija. Beograd ni isto kot Šumadija. V Srbiji sploh že stoletja govorijo, da vsake toliko pridejo hribovci in uničijo urbanost. Enkrat z Miloševićem, prej z drugimi, in tako je bolj ali manj povsod. Čeprav moram reči, da se k nam nagiba tudi ta neurbani del, kjer so pa res bolj doma druge stranke.

PB: Rekli ste, da ne boste antipod ne Borutu Pahorju ne Janezu Janši, toda ali se boste temu lahko izognili, ko bo šlo zares?

MH: Tak je bil naš odgovor na neko vprašanje, bolj izsiljeno, ampak to ni naš osnovni moto, da nismo ne eno ne drugo. Mi se ne ukvarjamo z vsako stranko posebej, ampak se ukvarjamo z dosedanjo politiko v Sloveniji v celoti. Naprej bomo pa delovali tako, da se ne bomo izrekli ne o levi ne o desni, to pa zato, ker v tej vrednotni in politični zmedi v Sloveniji in v Evropi niti ne vemo več, kaj je leva in kaj desna. Jaz pri svojih rokah sicer še vem, pri politiki pa ne vemo več, zato se ne bomo opredeljevali, ampak se bomo opredeljevali z našim programom. Ta je socialna država, trajnostni razvoj, zaščita okolja, zaščita človekovih pravic, pravna država in tako naprej. Povezovali se bomo vedno s tistimi, ki bodo hotel isto kot mi pri konkretnih stvareh. To pomeni, da bomo včasih celo projanša, ali propahor, ali kdorkolipro pri posameznem projektu, ko bomo menili, da ima kdo prav. Ne bomo se obnašali izključevalno. Zdaj se pogosto dogaja, da neka stranka nekaj predlaga in jo druge sesujejo, čez leto ali dve pa prav tista, ki je imela najbolj proti, predlaga popolnoma isto, mogoče s petimi spremembami, jo pa druge sesuvajo. Ni pomembno, kaj je kdo predlagal, ampak kdo je predlagal. To je za Slovenijo grozljivo, ker ni povezovanja za skupni boljši jutri, ampak povezovanje za sesutje nekoga drugega.

Komentarji