Spolno zdravje: Cena nezaščitene naslade

  • 12.05.2012

Ste kdaj seksali z neznanko ali neznancem? Brez kondoma? Če ste, potem veste, kakšen je občutek, ko seksualni adrenalin popusti in se vrnete v resničnost. Tolažite se, da je bil(a) partner(ica) zagotovo zdrav(a), kljub temu pa vas razžira kanček dvoma … Po treznem premisleku se po navadi odločite, da boste od takrat vedno seksali zaščiteni. Boste res?

(Foto: Shutterstock)

3 fotografije v galeriji

Ljudje, ki so vitalni, energični in lepega videza, so tudi spolno zdravi. Tudi vi delite to splošno mnenje? Žal vas moramo razočarati, da pogosto ne drži. Zato smo se o tej temu tudi razpisali tako na dolgo in široko.

Spolno prenosljive okužbe (SPO) se s takšno lahkoto in hitrostjo širijo ravno zato, ker večina prenašalcev dolga leta nima nikakršnih simptomov. Najpogosteje niti sami ne vedo z to, tako da jo mirno trosijo naprej. Spolni odnos z nekom namreč pomeni tudi spolni odnos z vsemi prejšnjimi spolnimi partnerji – in več ko je teh, tem pestrejša je izbira možnih bolezni.

Pri tem ne gre samo za okužbe z virusi hepatitisa in HIV, ampak predvsem za gonorejo, sifilis, klamidijo, herpes, HPV … Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se z njimi vsako leto okuži okoli 350 milijonov ljudi, starih med 15 in 49 let.

Za okužbo so dovzetnejše ženske, čeprav je večina okuženih moških, in sicer zaradi večje promiskuitete in avanturizma. SPO izrazito porastejo poleti, zdravniki pa jih največ odkrijejo jeseni, ko se začnejo prvi simptomi, potem ko se ljudje vrnemo v resničnost po poletnih romancah in avanturah.

Sprehod skozi zgodovino

Spolno prenosljive bolezni so med nami že od pamtiveka. Prvi dokumentirani izbruh v Evropi se je zgodil leta 1494, ko se je sifilis razširil med francoskimi vojaki, ki so oblegali Neapelj. Bolezen se je nato skokovito razširila po Evropi in za njenimi posledicami je takrat umrlo več kot pet milijonov ljudi.

Pred iznajdbo modernih zdravil so namreč SPB veljale za neozdravljive, zdravljenje pa je bilo omejeno na lajšanje simptomov. Prva bolnišnični oddelek za zdravljenje SPO je bil ustanovljen leta 1746 v Londonu v bolnišnici Lock. Zdravljenje je bilo sprva prostovoljno, leta 1846 pa je angleški parlament sprejel zakon o nalezljivih boleznih, ki je policiji naložil pridržanje prostitutk in privedbo na obvezne zdravstvene preglede.

Če je bila ženska okužena, so jo zaprli v bolnišnico, kjer je morala ostati, dokler ni bila ozdravljena, do največ 15 mesecev. Z iznajdbo antibiotikov in drugih modernih zdravil je večina SPO postala ozdravljivih, nato pa so se leta 1980 začele množično pojavljati okužbe z virusi HIV in herpesom.

Obe obolenji še danes veljata za neozdravljivi, saj so na voljo le zdravila za preprečevanje izbruhov in lajšanje simptomov. Bo pa tudi gonoreja ob zdajšnjem trendu širjenja in vse pogostejše odpornosti proti antibiotikom postala neobvladljiva.

Na splošno so SPO pogosto neprepoznane, številne, ki so diagnosticirane, pa niso prijavljene, tako da je vsaka uradna statistika zgolj približna in izjemno podcenjena ocena resničnih razmer. V Sloveniji število infekcij stabilno narašča zadnjih nekaj let in po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je bilo v letu 2010 prijavljenih skupno 813 spolno prenesenih okužb, kar je zgolj vrh ledene gore. Najpogostejši sta okužbi z bakterijo klamidije in humanimi papiloma virusi ali HPV.

Kriza raj za SPO

SPO se še posebno intenzivno širijo v kriznih obdobjih. Pred prvo svetovno vojno in po njej je izrazito porasel sifilis, ravno tako tudi med veliko gospodarsko krizo v tridesetih letih prejšnjega stoletja in po drugi svetovni vojni. Podoben vzorec se kaže danes – število infekcij z virusom HIV se je v Grčiji po podatkih britanskega spletnega časopisa za medicino The Lancet v primerjavi z letom 2010 samo lani povečalo za 52 odstotkov. Razlogi?

Zaradi ekonomske stiske se vedno več ljudi, moških in še več žensk, odloča za delo v prostituciji. Poleg tega v času krize ljudje pogosteje zlorabljalo droge, zmanjšuje pa se tudi število socialnih in zdravstvenih programov. Med razlogi za porast SPO so danes poleg krize še odprte meje, razmah seksualnega turizma in trgovina z belim blagom, veliko število spolnih partnerjev, vzporedne partnerske zveze, varanje, plačevanje za seks in nenehno zniževanje starostne meje, pri kateri se zgodi prvi spolni odnos.

Tvegane skupine

SPO se lahko vsak 'naleze’ kadarkoli in kjerkoli, še posebno pri spolnih stikih z neznanimi ljudmi. Okužba se lahko zgodi celo v domači spalnici, v domnevno monogamnem razmerju, če en partner vara drugega. V skupine z višjim tveganjem strokovnjaki uvrščajo moške, ki imajo spolne odnose (tudi) z moškimi, uživalce prepovedanih drog in njihove partnerje, prostitutke in njihove stranke, zapornike ...

Najbolj ogroženi

Starostno najbolj ogrožena skupina so mladostniki. Največ SPO je namreč med mladimi do 25. leta starosti, kar tretjina vseh svetovnih okužb, to je 120 milijonov na leto. Še posebno dovzetne so mladostnice, pri katerih sluznica še ni razvita in nima primernih obrambnih mehanizmov.

Mladostniki se obnašajo izjemno tvegano, povprečna starostna meja pri prvem spolnem odnosu pa se vztrajno niža ‒ leta 1996 je bila 18,5 leta, 2004 pa se je že spustila na 17 let in še se niža, saj sedanje generacije spolno dozorevajo vse hitreje.

Po raziskavi Spolno vedenje in uporaba kontracepcije med srednješolci v severovzhodni Sloveniji, objavljeni februarja 2011 v Zdravniškem vestniku, je petina vprašanih imela spolni odnos v starosti 14 let ali prej. V prvem letniku srednje šole, pri starosti 15 let, ima seksualno izkušnjo za seboj tretjina dijakov, vaginalni odnos je poskusila tretjina, oralni nekaj manj kot četrtina, analni pa skoraj desetina dijakov.

Pri prvem spolnem odnosu je tri četrtine dijakov uporabilo kondom, približno deset se jih ni zaščitilo. Pri 17 letih je imelo vaginalni spolni odnos že 53 odstotkov dijakov, od tega več deklet kot fantov. Oralni spolni odnos je imelo 40 odstotkov srednješolcev, analni pa nekaj več kot desetina.

Ženska mlajše generacije ima prvi spolni odnos pri isti starosti kot njen moški kolega. Prav tako se pri mlajših ženskah povečuje število vzporednih partnerstev, torej varanja. Brezplačnih in anonimnih testiranj je bilo malo.

Največji porast SPO

Že dolga leta je porast SPO največji v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Če ste heteroseksualci in mislite, da se vas to ne tiče, se motite. V skupino moških, ki imajo odnose z moškimi, se namreč uvrščajo tudi vseh avantur željni biseksualci, ki seksajo vsepovprek.

Na take tipe bodo prej ali slej naletela tudi dekleta in ženske, ki bodo morda naslednjič seksale z vami. Po navadi niti same ne vedo, da so seksale z biseksualcem, saj moški izjemno neradi razlagajo, da imajo spolne odnose z istim spolom. Večina biseksualcev se poleg tega vede spolno izjemno tvegano.

Iz ankete Spolne tehnike LGBT populacije iz leta 2006, ki jo je pri svojem delu opravil proktolog doc. dr. Boštjan Mlakar, je mogoče razbrati, da ima skoraj petina vprašanih deset ali več partnerjev na leto. Oralno občevanje (blow job) rado prakticira 90 odstotkov anketirancev, pri tem praviloma ne uporabljajo kondoma. Slaba polovica moških je odgovorila, da niso zaščiteni nikoli, skoraj četrtina jih spermo poje.

Najbolj rizično obliko seksa, nezaščiten receptivni analni odnos, prakticira tretjina anketirancev, polovica moških pa prakticira nezaščiten insertivni analni spolni odnos. Več kot polovica anketiranih se ni še nikoli testirala za spolno prenesljivimi boleznimi, tretjina jih ni še nikoli obiskala tovrstne ambulante.

V skupino moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, sodijo tudi ugledni možje, ki živijo dvojna življenja. Navzven so umirjeni in družinski, imajo ženo in otroke, vsake toliko pa si privoščijo avanturo z istim spolom. To naredijo seveda skrivaj, daleč od oči javnosti in sodelavcev. Zanimiv primer je pokojni koroški politik Haider, ki se je javno celo bojeval proti drugačno spolno usmerjenim, sam pa je domov pripeljal mladega ljubimca, ki je nato živel skupaj z njegovo družino.

Okužbe med heteroseksualnimi pari

Heteroseksualci se okužijo med tveganimi spolnim vedenjem, veliko pa je tudi primerov prenosa med zakonskimi partnerji, ko eden vara drugega.

V generacijah od 18 do 49 let ima tretjina moških najmanj deset spolnih partneric, medtem ko toliko partnerjev preizkusi šest odstotkov žensk. Vzporedne partnerske zveze ima tretjina vezanih moških in nekaj več kot desetina žensk. V starejši populaciji moških ta delež naraste skoraj na polovico.

Slovenci izstopamo s heteroseksualno analno spolnostjo, prehitevamo celo skandinavske dežele, ki veljajo za seksualno najbolj odprte. Monogamna zveza sicer še vedno pomeni prevladujoč okvir spolnosti, a imajo mlajše generacije več zaporednih monogamnih zvez, zvestoba pa izgublja težo. Poleg tega se tudi spolno vedenje žensk spreminja v vse bolj tvegano in ponekod že dohajajo moške.

Rešitev

SPO so, milo rečeno, zoprna stvar in pokvarijo ne samo užitek, ampak tudi zdravje. Najpogostejši povzročitelji bolezni na svetu so ravno prenosljive SPO, ki imajo dolgoročne zdravstvene, socialne in gospodarske posledice. Še posebno problematično je, ker se neodkrite okužbe lahko spremenijo v zapletena obolenja ter obenem olajšajo prenos še nevarnejših okužb z virusi HIV in hepatitisom.

Najboljša zaščita za to je, da v stik s povzročitelji sploh ne pridete, da ste torej vzdržni in monogamni. Če vam to ne gre od rok, se je treba pri vsakem spolnem stiku zaščititi s kondomom. Če se iz kakršnegakoli razloga zgodi nezaščiten seks, je priporočljivo obiskati zdravnika. Testiranje je resda precej zapleteno, a je zelo priporočljivo, zlasti če se pojavijo kakršnikoli simptomi.

Če izveste, da ste okuženi, vedite, da niste edini in da se da tudi v primeru neozdravljivih bolezni veliko napraviti za zdravje. To ravno tako ne pomeni, da je vašega spolnega življenja konec, se pa to zagotovo spremeni. V primeru trajnih okužb morate o tem obvestiti vsakokratnega partnerja, vestno morate uporabljati zaščito in omejiti odnose med morebitnimi izbruhi bolezni. Zapomnite si, da je cena za trenutke nezaščitene naslade lahko zelo visoka.

Medicinska razlaga

SPO so okužbe, ki jih najpogosteje povzročajo bakterije, virusi in paraziti. Širijo se z nezaščitenimi vaginalnimi, analnimi ali oralnimi spolnimi odnosi in so najpogostejše v populaciji med 15. in 24. letom. S pripomočki se širijo manj pogosto, saj preživijo zunaj gostitelja le nekaj ur, enako velja za straniščne školjke in skupne kopalnice. S posteljnino, brisačami ali oblačili se lahko prenesejo uši, garje, moluske …

SPO večinoma potekajo prikrito in brez simptomov. Če ti nastopijo, gre večinoma za nenavaden izcedek iz penisa ali vagine, pekočo bolečino pri spolnem odnosu ali uriniranju, razjede na sluznici spolovila ali v ustih, bolečine v spodnjem delu trebuha, izpuščaji, mehurčki, srbečica na spolovilu ali drugje na telesu. V primeru ranic ali razjed se poveča še možnost za prenos HIV-a in hepatitisa.

Tudi kadar težave navidezno izginejo same od sebe, je kljub temu priporočljiv obisk pri zdravniku, saj povzročitelj običajno ostane v telesu in nam dolgoročno napada telo, z njim pa lahko okužimo tudi druge. Posledice nezdravljenih SPO so najpogosteje kronične težave, neplodnost, bolečine, imunska obolenja, celo smrt.

Spolna vzgoja

Začne naj se zgodaj. Otrok je seveda zvedav že pred spolno zrelostjo in starši so tisti, ki naj mu ustrezno posredujejo ustrezne informacije. Kdor ne ve, kako se tem rečem streže, naj zavije v pravo javno knjižnico na otroški oziroma mladinski oddelek in naj tam poišče slikanice in drugo literaturo na temo.

Vsekakor pa starši okoli desetega leta ali pozneje, vsekakor pa še pred začetkom spolne aktivnosti, z otroki razkrijejo bistvene misterije. Sicer se bo otrok iskal sam in zlasti na internetu, kjer mrgoli informacij pornografske sorte. Kajti ko bo otrok prvič seksal, staršev zagotovo ne bo zraven, da bi mu lahko pojasnili, da življenje ni pornič, in mu toplo svetovali, naj uporabi kondom tudi takrat, ko bosta s sošolko ali sošolcem preizkušala analni seks.

Večina mladostnikov namreč meni, da med seksom v zadnjico ni potrebna uporaba kondoma, saj ni bojazni pred nosečnostjo. Da o higieni ne govorimo. In o tem, da večina porničev nima zveze z realnostjo in čutnim uživanjem v spolnosti, kar pa je že tema za kdaj drugič. Kot navajata dr. Irena Klavs in dr. Ivan Bernik v knjigi Spolno življenje Slovencev, ki je nastala na podlagi raziskave, opravljene v letu 2000, so bili anketiranci pred prvim spolnim odnosom premalo poučeni – delo so preslabo opravili predvsem starši in učitelji. Ko se v puberteti začne prebujati nemirni seksualni duh, mladostnik išče informacije vsepovsod.

Ker doma ne dobijo odgovorov, se nekaj manj kot polovica mladostnikov obrne na medije, najpogosteje na internet, kjer pa se spolnost pogosto enači s pornografijo. Veliko informacij dobijo še od ‘izkušenih’ prijateljev, ki so že imeli spolni odnos, sledi spolna vzgoja v šoli, na koncu so starši. Na vprašanje o uporabnosti prejetih informacij pa so mladostniki pomenljivo odgovorili, da se jim zdijo informacije od staršev najkoristnejše, nato so navedli medije pa spolno vzgojo in prijatelje.

Top 5 spolno prenosljivih okužb (SPO)

1. Virus HPV

Najpogosteje spolno prenesena okužba je papilomavirus oziroma HPV (krajšava za humani papilomski virus). Je tudi najbolj viden, saj povzroča genitalne, analne ali oralne bradavice, pa tudi patogen. Več kot polovica spolno aktivne svetovne populacije je okužena z eno od oblik HPV, do okužbe pa pride običajno med 15. in 25. letom. Virus se zadržuje na koži in sluznicah, zato kondom ne zagotavlja popolne zaščite, saj se bradavice lahko pojavijo tudi po stegnih in trebuhu. Pri večini ljudi okužba mine spontano, če se pojavi, pa zdravljenje temelji na bolečem odstranjevanju simptomov, torej bradavic (izpraskanje, zamrzovanje, izrezovanje, kemična sredstva), medtem ko virus ostane v telesu. Obstaja tudi preventivno cepljenje za mlade deklice, ki še niso spolno aktivne, a tudi to ni stoodstotno zanesljivo. Težava pri cepljenju je tudi, da četrtina mladih deklet, ki so cepljena proti HPV, meni, da jih cepivo ščiti pred vsemi SPO. Na splošno velja, da zdrava hrana in zdrav način življenja pripomoreta, da se telo laže obrani in reši virusa.

2. Klamidija

Je najpogosteje prenesena bakterija, ima jo manj kot desetina mladih med 18. in 24. letom, pri čemer tri četrtine žensk in četrtina moških nimajo nikakršnih simptomov. Ti se sicer lahko pokažejo z izcedkom ali s pekočo bolečino pri odvajanju seča. Za ugotavljanje okužbe zdravniki testirajo bris tkiva, ki ga vzamejo iz vagine ali penisa, in to tako, da v luknjico porinejo paličico. Metem ko so ženske tega vajene z ginekoloških pregledov, pa moški izkušnjo opisujejo kot stresno in izjemno neprijetno. Če ne prej, se takrat zagotovo pokesajo za tistih nekaj trenutkov naslade brez kondoma.

3. Genitalni herpes

Povzročata ga virusa iz družine herpes simpleks 1 in 2. Prvi tip, ki gostuje tudi na ustnicah, verjetno poznate, genitalni pa se pojavi precej niže. Okužen je vsak peti posameznik, pogosteje ženske, večina okuženih pa ne kaže nobenih znakov in simptomov. Nekateri doživijo en izbruh v vsem življenju, drugi jih imajo več na leto. Ponovitve se zgodijo zaradi stresa, utrujenosti, s starostjo pa so vse redkejše. Herpes se lahko prenese z ust na spolovilo in obratno tudi takrat, ko ni vidnih simptomov, uporaba kondoma zato ne pomeni stoodstotne zaščite.

4. Sifilis

Bolezen preteklosti? Še zdaleč ni tako. Še vedno je tu in število primerov je v zadnjih letih v porastu, tudi v Sloveniji – lani je bilo odkritih 62 primerov sifilisa. Okužbo povzroči bakterija in poteka v več fazah. Prvi znaki se običajno pojavijo do tri tedne po prenosu okužbe, ko se na mestu vstopa bakterije v telo pojavi neboleča razjeda s čvrstimi robovi. Ta se v nekaj tednih zaceli tudi brez zdravljenja, bolniki pa jo pogosto spregledajo, saj ne povzroča hujših simptomov. Kljub temu okužba v telesu napreduje in po približno dveh mesecih se pojavijo simptomi druge faze: nesrbeč izpuščaj po vsem telesu, povečane bezgavke, razjede v ustih, gripi podobni simptomi, kot so povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah, glavobol … Tudi ta faza lahko mine brez zdravljenja, bolnik pa preide v latentno fazo okužbe. Ta traja nekaj let, desetletij, včasih celo do konca življenja in okuženi v tem obdobju ne občuti nobenih bolezenskih znakov sifilisa. Ko pride do zagona tretje, zadnje faze, bolnik ni več kužen, nosi pa hude posledice nezdravljene okužbe. Kažejo se lahko kot srčno-žilne težave in težave živčevja. K sreči je danes večina okužb prepoznanih, še preden bakterija povzroči nepovratno škodo na notranjih organih, in je tudi ozdravljiva z dobrim starim penicilinom.

5. Gonoreja

Pravimo ji tudi kapavica. Poznana je že dolgo, a je še vedno ena najbolj prenosljivih spolnih okužb. Večinoma se prenaša s spolnim stikom, povzroča jo gonokok. Na sluznicah spolovil nastane silno lepo gnojno vnetje s čudovitim gnojnim izločkom. Prizadene večinoma mlade spolno aktivne ljudi. Lani je bilo v Sloveniji odkritih 50 novih primerov, strokovnjaki pa ocenjujejo, da je samo pri nas v resnici okuženih vsaj 20 tisoč ljudi. Tveganje za okužbo pri nezaščitenem vaginalnem odnosu z okuženo osebo je kar 60-odstotno, pogosteje pa se pojavlja pri moških, ki okužbo nato prenesejo na spolne partnerice, te pa v polovici primerov nimajo simptomov.

Moški, ki so gonorejo izkusili, pravijo, da je uriniranje tako neverjetno pekoče, da človek najrajši ne bi šel nikoli več na malo potrebo. Pri 90 odstotkih moških do vnetja sečnice pride v tednu dni po okužbi in se praviloma pokaže z gostim rumeno-zelenim gnojem, ki se cedi iz padlega asa. Moški pekoč izcedek največkrat opazijo pred prvim jutranjim uriniranjem, ko se pojavi tako imenovana bonjour kapljica, ki jo spremljajo srbečica in pogosto mokrenje. Če nezdravljena okužba preide v kronično, se lahko vnameta prostata in obmodek, kar povzroči neplodnost. Okužba je v tej fazi že izredno trdovratna in jo je teže pozdraviti, pojavljajo se tiščanje na vodo, boleče erekcije in povišana telesna temperatura. V primeru dolgotrajne bolezni lahko pride do zastrupitve krvi in meningitisa, prizadeti so tudi koža, sklepi, tetive, pojavijo se lahko artritis, ognojki po koži, otekli boleči sklepi, vneti notranji organi ter osrednje živčevje in srce, lahko nastopi tudi smrt.

Bakterija Neisseria gonorrhoeae je zelo prilagodljiva, za njeno zdravljenje so potrebni vedno novi antibiotiki, iz sveta pa že prihajajo poročila o odpornosti celo proti najnovejšim. Svetovna zdravstvena organizacija je lani tako že izdala opozorilo, da bo ob nadaljevanju trenda gonoreja lahko kmalu postala neozdravljiva, če hkrati farmacija ne bo iznašla novih, še močnejših in agresivnejših antibiotikov.

Resnične zgodbe iz naših krajev

Da so SPO pogoste tudi v Sloveniji, pričajo zgodbe iz naših krajev. Vse so resnične, le imena so spremenjena.

Petindvajsetletni Mitja spozna 18-letno Ano, ujameta se in začneta zvezo. Ker ona jemlje kontracepcijske tabletke, ne uporabljata zaščite. Po enem letu Mitja najprej opazi majhno bradavico na koncu glavice penisa, nato še eno in še eno … Po pogovoru z Ano se izkaže, da je veliko drznejša, kot si je predstavljal, in se je pogosto zabavala brez kondoma. Njuna zveza razpade, Mitja gre na zdravljenje, vesel, da ga je obdarila le s HPV.

Dvajsetletni Uroš in 15-letna Eva se zaljubita in postaneta par. On je njen prvi spolni partner, ona njegova sedma, pred tem je v najstniških letih nekajkrat seksal brez kondoma. Sprva pri seksu uporabljata kondom, nato Eva po priporočilu ginekologinje začne uporabljati oralno kontracepcijo in kondom se jima ne zdi več potreben. Evi se po nekaj letih začnejo vrstiti ginekološka vnetja ter druge težave in ginekologinja ugotovi okužbo s klamidijo. Težave je pred tem imel dalj časa že Uroš, a njegov zdravnik vnetega mehurja in oteženega uriniranja ni nikoli povezal s klamidijo.

Šestindvajsetletna Simona spozna 27-letnega Luko, postaneta par in čez pol leta ona dobi visoko vročino in po sramnih ustnicah se ji začnejo pojavljati boleči mozoljčki. Simono zagrabi panika, Luka pa jo poskuša pomiriti z besedami, da ima on to že dalj časa in da se vsakič, ko se mu pojavijo, samo namaže z ribjo mastjo pa izginejo. Simona odide na pregled, kjer ugotovijo, da ima herpes. Okužba je pri njej tako huda, da od prvega izbruha nenehno jemlje virostatike, zdravila, ki preprečujejo izbruh. Če jih neha jemati, se herpes pojavi ob vsakem najmanjšem naporu, stresu, ob menstruaciji, čemur se pridružita še dolgotrajna izčrpanost in vročina. Luka tudi po izbruhu bolezni pri Simoni še naprej trdi, da njegovi mozolji nimajo nobene zveze s SPO. S Simono sta se razšla, Luka pa virus brezvestno prenaša naprej.

Osemindvajsetletna Tina je imela večletno zvezo, ki je razpadla zaradi prevar partnerja. Po dveh letih spozna 32-letnega Tomaža, za katerega je prepričana, da je moški njenega življenja, in trdno verjame v njegovo zvestobo. Nekega dne pa ji pove, da ima nekakšen izcedek iz penisa ter da je že obiskal zdravnika, kjer so mu vzeli bris, urin in spermo. Izvidi so znani čez nekaj dni, diagnoza se glasi: gonoreja. Tina je šokirana in žalostna, sprašuje se, ali je možno, da jo je bivši partner okužil z gonorejo pred več kot dvema letoma in je zdaj to ona prenesla naprej? Ker sta imela s Tomažem spolne odnose vsak dan, ji zdravnik pojasni, da bi gonorejo na novega partnerja prenesla že prej. Izkaže se, da jo je varal tudi Tomaž.

Mojca je več kot 20 let poročena s Tonetom. Nekega dne jo spodaj začne neznansko srbeti in ob podrobnem pregledu mednožja ugotovi, da ima sramne uši. Ker je bila sama Tonetu zvesta vseh 20 let, takoj posumi na varanje. Toni ji potrdi, da ima ljubico, čemur sledi takojšnja ločitev.

Jože in Dada sta poročena več kot 30 let, Jože pogosto hodi na službene poti v nekdanjo SZ. Dada nenadoma hudo zboli in zdravniki opravijo vse možne preiskave, na koncu ji predlagajo, naj naredi še test za HIV. Dada sprva ugovarja, saj je bil Jože njen edini spolni partner v celem življenju. Po prigovarjanju zdravnikov le pristane na testiranje in rezultat jo popolnoma šokira. Je HIV pozitivna, Jože ji prizna, da je imel na službeni poti pogosto spolne odnose s prostitutkami, nekajkrat ni bil nezaščiten. Sledi takojšnja ločitev, oba pa bosta doživljenjsko prejemala močna zdravila.

Tekst: Urška Košir

Sorodni članki
Komentarji

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljno uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri