Organizatorji po vsem svetu zgroženi ugotavljajo, da glasbene koncerte in festivale obiskuje vedno manj ljudi. Drage karte in upadajoče zanimanje tipičnega potrošnika za živi nastop priljubljenega glasbenika sta glavna razloga, ki preprečujeta, da bi v »normalnih« razmerah zagotovo uspešni festivali in koncerti v končni fazi ne bili prvi na seznamu odpovedanih. Koncerti so pač danes tako v tujini kot pri nas, kjer to morda še najbolj boleče občutimo, eden najbolj rizičnih poslov.

Lani so za 50 največjih koncertov prodali okvirno 10,6 milijona kart. Zavidanja vredna številka, ki pa so jo organizatorji koncertov sprejeli z odkimavajočim nerazumevanjem. Je namreč za tri odstotke nižja kot predlani. In pričakovati je, da bo letos še nižja. Primarni razlog je seveda cena vstopnic, ki je v ZDA v enem letu narasla za dobrih 11 odstotkov in tako obiskovanje koncertov naredila za enega dražjih športov.

Glavnina obiskovalcev je namreč mlajša od 35 let in večina med njimi so študenti, kar pomeni, da govorimo o publiki, ki ne misli vsak mesec zapraviti od 5 do 10 tisočakov, da bi videla vsaj tiste najnujnejše koncerte (v ZDA je cena kart še enkrat višja, nekje okoli 50 dolarjev na koncert!). Hkrati so številke pokazale, da je upor proti visokim cenam kart večji na manjših trgih, ki pa z upadom števila obiskovalcev obenem izgubljajo tudi dolgoročno privlačnost za organizatorje.

Ta nehoteni bojkot je morda še toliko očitnejši v Sloveniji, kjer poleg vsega naštetega vlada še nekakšno pritajeno prepričanje, da je mogoče vse dobiti skoraj zastonj. Je pa res, da je upadlo tudi samo zanimanje za koncerte, saj se sodobni potrošnik obrača v preverjeno in cenejšo klubsko sceno, kjer tudi ne igra tako očitno pasivne vloge, kot jo ima na večjih koncertih ali festivalih.

Da bi čim laže zagotovili zadosten obisk, se koncertna industrija obrača predvsem v pop, dance in rock žanre. Tako je ponudba večinoma namenjena zdresirani MTV-populaciji še mlajšega spektra, ki jo je še mogoče premamiti z glamuroznostjo, zvezdništvom in spektaklom, bolj kot pa recimo s samo glasbo. Vsem drugim koncertom grozi možnost odpovedi zaradi slabe prodaje kart ali pa selitev izvedbe v manjši prostor. Pri nas zato koncerte, za katere obstaja možnost, da bodo pritegnili le specifične skupine obiskovalcev, že kar a priori organizirajo v klubih ali Križankah.

Centralni stadion v Ljubljani svoja zastarela vrata odpre le za velike zvezde. Leta 1997 za cirkusantske Kelly Family, 1999. za dvajsettisočglavo množico, ki ji je žagala metalska zasedba Metallice (s predskupinama Monster Magnet in Mercyful Fate), lani pa je svojevrstni rekord podrla lokalna zasedba Siddharta, ki ji je uspelo na sporni stadion privabiti kar 30 tisoč poslušalcev (mimogrede, tam je bilo kar 500 akreditiranih novinarjev). Prihodnjič bomo na zelenici letos poleti – z Lennyjem Kravitzem. Če se bodo karte dobro prodajale, seveda.

Pri nas še vedno ugodno

Zanimiv aspekt koncertne industrije pri nas so cene vstopnic. Te so se v zadnjih petih letih podražile za okoli tisočak ali dva, še vedno pa so med najcenejšimi v Evropi, ne glede na to, da organizacija koncerta ali festivala zahteva kar sočen budžet. Sploh če računamo, da samo soliden glasbenik pobere za nastop od 50 do 250 tisoč dolarjev. Spomnimo se lahko tudi, da smo leta 1999 za The Cardigans na Kodeljevem plačali 2750 tolarjev, letos pa smo jih za Fun Lovin’ Criminalse v BoFu odšteli 3990. Večji koncerti so nekoliko dražji: Metallica leta 1999 je zahtevala 4900 tolarjev na glavo, Lenny pa je letos postavil ceno na 7990.

To se morda na prvi pogled zdi veliko, a je še vedno za polovico manj, kot bi za isti koncert plačali v Avstriji. Festivali so temu primerno za odtenek dražji: Pop Arts Festival je že leta 2001 zahteval 7500 tolarjev za vstopnico, kar pa je za ponujeno izredno malo, saj so bili na meniju Papa Roach, The Cult in celo Marilyn Manson. Kljub vsemu niso prodali dovolj kart. V ZDA je zgodba podobna. Lanska rock norija Lollapalooza je na začetni koncertni dan na prostoru za 12 tisoč ljudi ponudila samo vroče rock izvajalce, od Queens Of The Stone Age do Incubus, pa je vse skupaj odpadlo, ker so prodali le štiri tisoč kart. Enako je lani odpadel tridnevni festival v Nebraski. Od pričakovanih 75 tisoč so prodali le tretjino kart.

Strategija, prilagojena tovrstnim muham potrošnikov, sili velike glasbenike v manjše koncertne prostore. Hvala bogu, da imamo Križanke! Tam bo že ta mesec, točneje 24. maja, nastopil legendarni mehanični kvartet Kraftwerk. Po kar osemnajstletnem zatišju – od leta 1988 do 2003 niso izdali nobenega studijskega albuma – so zdaj končno spet zagnali Kling Klang proizvodnjo. Ni čisto jasno, ali gre le za maratonce, ki tečejo zadnji krog, ali pa se jim je resnično spet prebudila ustvarjalna žilica in se lahko nadejamo naslednjih ustvarjalnih 18 let, toda dejstvo je, da gre za enega pomembnejših glasbenih nastopov na naših tleh v tem letu. Žanrsko specifični, popolnoma drugačni in zato toliko bolj privlačni. Če dobro pomislim, jih drugje kot v kulturnem hramu Križank, kjer imaš res občutek, da nastopajoči igrajo samo tebi, sploh ne bi hotel imeti.

Najbolj obiskani koncerti vseh časov

• 3. Garth brooks

Koliko: 750.000 obiskovalcev

Ja, na tretjem mestu največjih koncertov vseh časov je kantri zvezda. 7. avgusta 1997 se je Garth Brooks pridružil redkim izbranim, ki imajo dovoljenje, da lahko igrajo v Centralnem parku. Koncert je predvajal program HBO, vstopnine ni bilo, Garth pa je presenetil z gostoma Billyjem Joelom in Donom McLeanom.

Vrhunec: Brooks in Joel skupaj odpojeta New York State of Mind.

• 2. Filharmonični orkester iz New Yorka

Koliko: 800.000 obiskovalcev

Filharmonični orkester iz New Yorka večkrat preseneča s popolnoma brezplačnimi koncerti v tamkajšnjem Centralnem parku. 5. julija 1986 pa so postavili nepričakovan rekord. Igrali so ravno tisti konec tedna, ko Newyorčani praznujejo vikend Kipa svobode, in nabrali največ ljudi, kar jih je kdajkoli bilo na kateremkoli klasičnem koncertu.

Vrhunec: Ko enkrat 800.000 ljudi posluša ekstatično klasično glasbo sredi parka v New Yorku, je ves koncert pravzaprav vrhunec.

• 1. Rod Stewart

Koliko: 3,5 milijona ljudi

Brazilska proslava prihajajočega novega leta na dan 31. decembra 1994. Guinnessova knjiga rekordov je ta brazilski žur vpisala kot največji koncert vseh časov. Namesto standardnega praznovanja na stadionu se je Rod Stewart odločil narediti koncert na plaži in tako ustreči mnogim revnim, ki v Braziliji sicer nikoli ne morejo videti takšnega spektakla. Prišlo je 3,5 milijona ljudi.

Vrhunec: Odštevanje in trenutek, ko energična, entuziastična in pozitivna množica veseljakov v en krik pozdravi novo leto.

Komentarji