Branje > Članki - iz revije Playboy, februar 2010
Internet@TV
Tokrat ne govorimo samo o superiorni sliki, nekajstomegaherčnem prikazu in posledično povsem gladkem gibanju, o živih barvah, večmilijonskem (dinamičnem) kontrastu, niti nas ne zanimajo le nekaj centimetrov tanka ohišja, prav malo mar nam je za moderen minimalističen dizajn in HD-ločljivost. Toda še vedno govorimo o televizorjih. Tistih najmodernejših, pri katerih je gledanje TV-programov in filmov s predvajalnika le ena od možnosti, ki jih ponujajo.
Proizvajalci so v prikazu slike pri tehnologijah LCD in LED skorajda dosegli mejo, zato za pošteno ceno vsi ponujajo najbolj žive barve, fantastičen kontrast s črno, temnejšo od črne luknje, gladko gibanje brez duhov, všečen dizajn, majhno porabo energije in povezljivost s skoraj vsemi možnimi hišnimi elektronskimi igračami. V iskanju absolutno najboljše slike boste zato imeli kar zahtevno delo, medtem ko z željo po dodatnih funkcijah lahko hitro ločite najboljše od zasledovalcev. In kaj nam televizor poleg prikaza čudovite slike lahko še da? Veliko!
Začnimo kar pri trenutno zelo oglaševani storitvi – spletu. Ta na televizorjih danes resda ni kakšna hudo sveža novost, saj so samsungi le-to ponujali že pred časom, zdaj pa je ta storitev končno zrela za propagiranje. Zakaj bi hodili pred zaslon namiznega računalnika ali prižigali prenosnik, ko pa lahko z daljinskim upravljalnikom deskate po spletu kar na velikem zaslonu televizorja? Naj vas povezava ne skrbi. Televizor lahko povežete s spletom prek kabla ali brezžično, pri tem pa naj vas ne skrbi upravljanje, saj vmesnik teži k prijaznosti do uporabnika.
Kakšne hude filozofije pri deskanju po spletu, prebiranju novic na vam priljubljenih portalih in drugem ne moremo razpresti. Vendar to še ne pomeni, da se internet na televizorjih tu konča. Še zdaleč ne. Poleg deskanja po spletnih straneh so televizorji opremljeni z widgeti, programčki, ki vsak služi le eni sami funkciji. Obstaja tisti za upravljanje vašega računa na Facebooku in Twitterju, pa en za gledanje videov na portalu Youtube, za kupovanje na dražbi eBay, za preverjanje razmer na cestah prek storitev TomTom, za gledanje slik na MyAlbum ter Flickerju, za spremljanje sprememb na finančnih trgih, za prebiranje novic in, ja, tudi igre, kot so Sudoku, Texas Hold 'Em in Quizzmaster, lahko igrate.
Pa to še ni vse. Philips je že predstavil storitev – na katero bomo resda morali v praksi še malo počakati–, ki bo na podlagi vaše vnaprejšnje izbire predvajala glasbene videospote po vašem okusu. Če imate radi le trdo rokovsko kitaro, ni bojazni, da bi se na televizorju kregal Jay-Z ali da bi plesala superbabica Madonna. Kot bi MTV izbiral videospote le po svojem okusu in razpoloženju.
Dostopanje do interneta na televizorjih trenutno ponujajo boljši modeli znamk Samsung, Philips in Sony: pri prvi se storitev imenuje internet@TV, pri drugi net TV ter pri zadnji BRAVIA internet video in BRAVIA widgets. Toliko, da veste, na kaj morate biti pri nakupu pozorni. Vse te storitve niso nujno že na voljo, nekaj jih je še v razvojni fazi, saj želijo uporabnikom ponuditi nehroščasto različico, s katero bo znal rokovati tudi popoln laik.
Ko se naveličate internetnih dobrot, na nobenem programu ni pametne oddaje, vi pa še kar ne veste, kaj bi sami s seboj (hm, ste morda pomislili na to, da bi se doooolgo igrali s svojo drago?), je mogoče pred televizorjem postoriti še marsikaj. Denimo s Content Library Flash. Boljši samsungi imajo namreč v pomnilnik zapečene številne vsebine, ki vas bodo zabavale, ko vas bo vse drugo pustilo na cedilu. Postrežejo s štirimi kategorijami – umetnost, kuhanje, otroci in zdravje. Prva kategorija vsebuje bogato zbirko mojstrovin svetovno priznanih slikarjev in fotografov. Kuharija govori sama zase – televizor vsebuje kup receptov za pripravo začetnih, glavnih jedi in posladkov.
In ko ne veste, kako med obiskom prijateljev zaposliti svoje in njihove otroke, je televizor kljub tisti trenutek dolgočasnim vsebinam na programih zopet dober odgovor. Kajti boljši samsungi postrežejo mulariji z zabavnimi pesmicami in zgodbami, popestrenimi z animacijami. Sploh uporabna pa je zadnja kategorija. Po nekajurnem filmskem maratonu vsakomur pride prav nekaj zdravega razgibavanja. In če je od obvezne telesne vzgoje v osnovni šoli minilo že nekaj desetletij, je dobrodošlo, da vam kdo znova pokaže osnove pravilnega raztezanja. Naj bo to vaš televizor.
Pa še ni konec. DVD-ji niso več moderni, mnogo vsebin je danes shranjenih na prenosnih diskih in USB-ključih. Da smo te vsebine lahko gledali na televizorju, smo jih morali še pred nedavnim snemati na medije DVD in te tlačiti v ustrezen predvajalnik. Mučna pot. Na srečo znajo sodobni televizorji predvajati večpredstavnostne vsebine neposredno z diska ali s pomnilnika flash. In ne samo slike in glasbene datoteke, tudi video.
In to celo videe, kodirane v DivX-u. Televizorji namreč niso več le končni medij, ki prikazuje sliko, za njim pa mora stati draga oprema različnih predvajalnikov in ojačevalnikov. Sodobni izdelki imajo predvajalnik že vgrajen, vi morate le disk ali pomnilnik flash nanj priklopiti prek vmesnika USB, v roke vzeti daljinski upravljalnik, malo pritiskate in že uživate. Seveda pa tudi ta pot ni nujno obvezna.
Če imate večpredstavnostne vsebine shranjene v računalniku, ki je tako kot televizor povezan v isto brezžično omrežje, lahko diske in pomnilnike flash pustite v predalu in podatke prenašate po zraku. Storitev, ki omogoča brezžično povezavo z računalnikom, mobilnim telefonom ali digitalno kamero, se imenuje DLNA oziroma Digital Living Network Alliance.
Jasno, da je do uporabnika prijazna, le ustrezne naprave potrebujete. Pred prvo povezavo morate pri vsaki posamezni napravi odobriti deljenje vsebin s televizorjem, nato v njem z daljinskim upravljalnikom le še izberete, kaj bi radi gledali in/ali poslušali. Kabli naj ostanejo v predalih, saj bo video letel po zraku z dovolj spodobno hitrostjo za tekoče predvajanje.











Komentarji