Trdna podpora

Da ne gre le za drobno težavico v spolnosti, pričajo podatki in izjave, da ženske ob spremembi spolnega življenja svojega moškega ne pomislijo najprej na morebitne zdrav­stvene težave … »Nisem vedela, kaj je narobe. Zdelo se mi je, da se me izogiba in da ima morda ljubico,« je denimo povedala Ana, katere mož ima občasne težave z erekcijo. In Ana ni edina.

Sodeč po leta 2005 opravljeni mednarodni raziskavi med ženskami, katerih partnerji imajo ED, je več kot tri četrtine žensk prepričanih, da lahko ED močno vpliva na partnerski odnos. »Veliko žensk, katerih moški imajo ED, navaja upad lastne spolne želje, stopnje vzburjenja, spolne odzivnosti, frekvence orgazmov in splošnega zadovoljstva s svojim spolnim življenjem. To dokazuje, da ED ni le težava moških in stvar njihovega spolnega zadovoljstva, ampak tudi spolnega življenja njihovih partnerk. Iz drugih raziskav celo vemo, da obstaja pri partnerkah pacientov z ED večja verjetnost za razvoj lastnih težav s spolnostjo. »Motnje erekcije so težava obeh partnerjev!« tako poudarja dr. Dean.

In zakaj je ta informacija tako pomembna? »Mnenje partnerice ima močan učinek na moškega. Znano je namreč, da imajo ženske močno vlogo pri moškem iskanju zdravniške pomoči,« še pove dr. John Dean.

V obširni mednarodni raziskavi iz leta 2004 so številne paciente z ED povprašali, kaj jih je napeljalo k temu, da so zaradi ED poiskali zdravniško pomoč. Kar 45 odstotkov jih je navedlo, da je imela ključno vlogo pri tem partnerka. Na drugem mestu se je znašel vpliv medijev (20 odstotkov vprašanih). Oba dejavnika sta prehitela vpliv zdravnika pri iskanju strokovne pomoči …

Neprijetna resnica

Pomembno se je zavedati, da je težava v večini primerov lahko rešljiva, če le moški o tem spregovori. A tukaj se stvari sunkovito zaustavijo ... Nedavni mednarodni rezultati kažejo, da kljub velikemu številu moških z ED o tem le redki spregovorijo. Mednarodne ocene kažejo, da se je le približno 15 odstotkov moških z ED posvetovalo z zdravnikom in z zdravljenjem težavo odpravljajo.

Kaj pa Slovenci? Mednarodne ocene za prebivalce na sončni strani Alp ne veljajo. Farmacevti navajajo, da poišče pomoč le pet odstotkov Slovencev, toda dejanskih številk nima nihče. Zakaj velika večina o svojih erektilnih motnjah molči, vam je verjetno jasno. Situacija je izrazito neprijetna; saj veste, kaj si bodo pa drugi mislili ... Številne moške je o tem pač sram spregovoriti. Toda del krivde morajo prevzeti tudi zdravniki.

»V prvi vrsti so za majhen delež zdravljenja ED odgovorni zdravniki. Ni tako problematično njihovo znanje, temveč to, da si ne vzamejo časa in pacienta ne povprašajo. V ZDA smo delali raziskave in prepričan sem, da tudi v Sloveniji rezultati ne bi bili bistveno drugačni.

Moške od 50. do 70. leta smo po obisku osebnega zdravnika pozvali, naj iskreno povedo, ali jih je zdravnik povprašal o spolnosti, ED ali čemerkoli podobnem. Pritrdilno jih je odgovorilo manj kot deset odstotkov. Moški so pogosto čakali, da bo zdravnik sam načel to temo, a je ni. Pacienti pač ne vedo, kaj naj povedo!« je kritičen dr. Raymond C. Rosen, raziskovalec, profesor psihiatrije in medicine iz Rose Wood Johnson Medical School v ZDA.

In zakaj zdravniki ne načnejo teme, če pa vse kaže, da bi tako marsikoga rešili iz zagate? »Razlogi so različni. Nekateri pravijo, da nimajo časa, da niso usposobljeni, da niso plačani, moje mnenje pa je – in rezultati nekaterih raziskav to potrjujejo –, da je večini pri pogovorih o seksu nelagodno,« je še pojasnil dr. Rosen.

Položaj v splošnem zdravstvu smo želeli preveriti tudi v Sloveniji. Trem predstojnicam zdravstvenih domov v Ljubljani in Mariboru, po izobrazbi zdravnicam splošne medicine, smo poslali prošnjo za sodelovanje in vprašanja. Kljub temu da sta dve sprva pristali na sodelovanje, smo do zaključka redakcije prejeli odgovore le od predstojnice zdravstvenega doma v Mariboru, specialistke splošne medicine Suzane Kert, dr. med., ki vidi težavo predvsem v preobremenjenosti zdravnikov:

»Svoje bolnike skušamo obravnavati celostno, v praksi pa je situacija v ambulantah takšna, da prinese povprečen bolnik v ambulanto približno tri težave. Presečna raziskava o obremenjenosti zdravnika družinske medicine pred tremi leti je pokazala, da imamo dnevno 42 obiskov bolnikov in da traja povprečen posvet približno sedem minut. Pri tolikšni obremenjenosti je nestvarno pričakovati, da bomo pri vsakem moškem, ki ima dejavnike tveganja za razvoj ED, o tej problematiki aktivno poizvedovali prav pri vsakem obisku.« Zato je najbolje, da pogoltnete slino in o morebitni težavi kljub vsemu spregovorite kar sami.

»Osebni zdravniki imajo največje težave z navezovanjem prvega stika z bolniki, ker jih večina erektilne motnje še vedno zanika. Tisti, ki pridejo k specialistu, se težav zavedajo in prav zaradi njih pridejo, pri osebnem zdravniku pa so te težave še precej skrite. Zato mi svetujemo in spodbujamo zdravnike, naj dajo prvi pobudo in svoje paciente sprašujejo,« pravi dr. Štrus. In kako gre? »Ja, se učijo. Saj ni treba direktno vprašati, bolj gre za indirektno pobudo.«

Podobno meni tudi dr. Slavko Ziherl, sicer višji svetnik na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, ki pa hvali sodelovanje med osebnimi zdravniki, urologi in psihoterapevti: »Vedno več osebnih zdravnikov zna na pravi način povprašati paciente tudi o morebitnih težavah v spolnosti. Seveda pa je prav pacient tisti, ki mora načeti tak pogovor s svojim zdravnikom, saj on sam najbolje ve, kakšne težave ima.

V odnosu med zdravnikom in pacientom pač ni prostora za nepotrebno zadrego in sramežljivost, ki škodi le pacientu samemu.« V stroki, pravi dr. Ziherl, je najti vedno več prizadevanj: »Obstaja večja skupina strokovnjakov specialistov, ki skupaj s katedro za družinsko medicino organizira izobraževanje za zdravljenje ED. Izdali smo že drugo, popravljeno izdajo smernic in navodil Zdravljenje bolnika z ED v ambulanti osebnega zdravnika.«

Komentarji