Ko je John Lasseter pred 20 leti ustvaril animirani 3D-film Knick Knack, tehnologija ni sledila njegovi viziji. Ko je James Cameron pred desetimi leti želel ustvariti Avatarja, tehnologija (še vedno) ni mogla slediti njegovi viziji. Da je vizionarstvo zdaj dobilo tehnološko enakovrednega partnerja, potrjuje ne le ponoven pojav 3D-filmov, ampak tudi potreba po preoblikovanju 'navadnih' 2D-filmov.

»Vse velike franšize, denimo Vojno zvezd, Gospodarja prstanov in Svet igrač, ter številne kultne filme, kot sta Zora živih mrtvecev in Predbožična mora, bodo nadgradili in reformatirali v 3D. Jasno, vse bodo reprizirali v kinu. Z vsem pompom. Stroški reformatiranja v 3D, ki niso ravno povsem zanemarljivi in dosežejo približno od 15 do 20 odstotkov budžeta (15 milijonov dolarjev pri animaciji, od 75 do 135 tisoč dolarjev za minuto filma), nikogar ne skrbijo. Le zakaj? Za 15 odstotkov budžeta bodo dobili nov film, nov hit, novo globalno senzacijo,« pojasni filmski publicist Marcel Štefančič jr.

Hollywood bo s tem sprožil, vsaj tako upajo tamkajšnji mogotci, tudi nov filmski stampedo: ponovno bo v kina privabil gledalce in (vsaj za zdaj) onesposobil svojega največjega sovražnika – filmskega ­pirata; predsednik uprave Dreamworks Animation Jeffrey Katzenberg je za CNN dejal, da kar 90 ­odstotkov piratstva pomeni snemanje filmov s platna kinodvorane na skrivaj.

Iz 2D v 3D

Svet igrač velja za prvi v celoti računalniško animirani film, ki ga je družba Walt Disney ustvarila leta 1995, čez štiri leta pa je sledilo še nadaljevanje. Režiser obeh filmov in kreativni oče obeh studiev (Pixarja in njegovega lastnika Disneyja) John Lasseter je za New York Times povedal, da so za preoblikovanje v 3D-film porabili več kot leto dni. Štiri mesece so sprav­ljali v red vse shranjene slike, pol leta pa so ­potrebovali za obdelavo vsakega filma.

Za digitalno arheologijo, kot ji pravi Lasseter, ­potrebuješ dodatno kamero: »Vsaki sliki smo dodali še drugo kamero, kot bi jo gledali z levim in desnim očesom.« Tudi če je film posnet le z eno kamero, lahko z računalniško animacijo drugo kamero dodaš, razdalja med kamerama pa določa tri različne podobe tridimenzionalnega objekta. Gledalec lahko ima občutek, da je objekt v dvorani, da je dvodimenzionalen ali da je platno kot okno, skozi katerega gleda objekt v daljavi.

Napoved, da bo Pixar ustvarjal le še 3D-filme, ni presenetljiva. Navsezadnje je bilo njegovo vizionarstvo lani poudarjeno kar na dveh festivalih: prvič v 62-letni zgodovini je canski filmski festival odprl 3D- in hkrati animirani film (V višave) in prvič je na beneš­kem filmskem festivalu nagrado za življenjsko delo prejel studio, ne pa posameznik.

Tridimenzionalni krogotok

Digitalna tehnologija omogoča lažje in cenejše 3D-filme kot nekoč. Medtem ko je bilo snemanje v pretek­losti nekakšna enigma, saj niso mogli predvideti, ali se bosta podobi, ki so ju posneli z dvema kamerama, ujemali, »zdaj lahko vidiš, kaj in kako delaš«, pojasni Mark Horton, predstavnik britanskega 'digitalnega' podjetja Quantel. Velika prednost je tudi zniževanje stroškov, saj posebna ekipa strokovnjakov, ki je lahko snemalnemu dnevu dodala tisoč ameriških dolarjev, ni več potrebna.

A medtem ko sta snemanje in poprodukcija poenostavljena, potreba po zadovoljivi distribuciji še ni izpolnjena, kar je pred premiero Avatarja poudarjal tudi James Cameron. Po podatkih ameriške zveze kinoprikazovalcev (National Association of Theatre Owners – NATO) je imelo do konca lanskega leta 3D-projektorje le 3000 ameriških kinodvoran (od skupno 40 tisoč), okoli 10-odstoten delež pa je tudi v Veliki Britaniji (300 od skupno 3600 dvoran, kot beleži britanski filmski sklad).

In medtem ko v NATO še ved­no niso prepričani glede tržne vabljivosti, 'Kapitan 3D' Phil McNally iz studia Dreamworks že napoveduje 5000 dvoran na 2000 različnih lokacijah v prihodnjih dveh letih. Da gre za zdaj za nejasen poslovni model, je prepričan publicist Samo Rugelj: »Finan­č­na prihodnost še ni jasna: vse skupaj je povezano tudi z digitalizacijo kinodvoran, ki se ­odvija ponekod hitreje, ponekod počasneje.«

Število 3D-blockbusterjev, torej filmov, ki 'stanejo' 100 milijonov ameriških dolarjev, narašča počasi, a če zanemarimo Avatarja, je kar osem filmov že preseglo lastni vložek. »Velike transformacije – oh, nove zore – filmskega posla nočejo zamuditi. Vsi se hočejo integrirati. Nihče noče ostati segregiran. Nihče noče zamuditi te nove delitve bogastva,« pove Štefančič, kar navkljub recesiji potrjuje tudi vlaganje hollywoodskih studiev v dodatno do 10-odstotno širitev tridimenzionalnega področja.

Med ključnimi spodbudami je bil uspeh filma Pošasti proti Nezemljanom, ki so ga prikazali na 5000 platnih, od tega jih je bilo le 2100 primernih za predvajanje 3D-različice, a je ta prinesla več kot ­polovico dobička.

Slovenski 3D-kino

Naš največji kinoprikazovalec, podjetje Kolosej, ima vsak kinocenter opremljen z enim 3D-projektorjem. »Takšna različica filma se lahko predvaja samo v tej dvorani. Ko torej pride na spored naslednji 3D-film, se mora predhodni umakniti s sporeda. Največje dvorane navadno tudi niso opremljene s 3D-tehnologijo, temveč druge ali tretje po velikosti, kar dodatno zmanjšuje možnosti večjega števila gledalcev,« pojasni Tjaša Smrekar iz podjetja Kolosej, ki je patentiralo xpand – prvi digitalni kino s posebnimi učinki v Sloveniji. Zaradi majhnosti našega trga ga 'izvažajo' po svetu:

»Opremili smo že več kot 1500 dvoran. Največje povpraševanje po našem izdelku je trenutno na Japonskem, v Franciji, Španiji in na Kitajskem. Prevladujoči delež trga imamo v Evropi, Mehiki, na ­Kitajskem, Japonskem in v Singapurju, kjer zasedamo od 75 do 85 odstotkov trga. V prihodnjih dveh letih načrtujemo prodor zlasti na indijski, avstralski, ameriški in južnoameriški trg,« še doda Smrekarjeva.

Zanimivo je, da za najuspešnejši film v xpandu velja klasični dvodimenzionalni film Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja, ki si ga je ogledalo slabih 18 tisoč gledalcev. Zanimivo pa je tudi, da če smo v koraku s časom pri ­distribuciji, nismo pri produkciji. No, najbrž to niti ni presenetljivo.

Komentarji

Trenutno število komentarjev za to objavo: 1.

• 18. december. 2009, 10:34 | Majcika :

  Seveda