Blogi > Filip Kocijančič
Oh, my God! London!
Na letu proti Londonu nas je že v zraku obsijalo sonce ... In malo nas je treslo. (Foto: DonFelipe)
Pred približno štirinajstimi dnevi smo se pod vodstvom Aleša Logarja in na povabilo Southern Comforta odpravili, no bolje rečeno odleteli, v London.
Junija lani smo ponosno zmagali, če se dobro spomnite, na Jack Daniel's - ovem tradicionalnem BBQ partyu. In zdaj je prišel čas, ko so nas prijazno popeljali v tujino, da vidimo kako se podobne zadeve odvijajo tam. Zdel se nam je odličen predlog in tako smo se zmagovalci Sabina, Špela, moja malenkost, moj Cukr, ki smo ga vzeli s seboj in vedno dobrovoljni Aleš odločili, da gremo pogledat kako izgleda Southern Comfort zabava v britanski prestolnici. Pa "pejmo" smo rekli!
Najprej seveda zbor na letališču ... mah, bom rekel kar domačem, da ne bo predolgo, potem pa letalo do Lodnona. Priznam, spet sem malo mižal, a sem na srečo lahko Cukra stiskal za roko, čeprav se je bolj kot da me je tolažila trudila, da bi me še bolj prestrašila. A bo že dobila svoje:)
Špela in Sabina sta bili obe veselo razpoloženi, med branjem Nove in Playboya, ter ne preveč obilnim in dokaj suhim sendvičem na letalu, pa smo pristali na trdnih tleh in ne boste verjeli: sijalo je sonce!
Odličen hotel, ki so nam ga izbrali naši gostitelji je sprejel 4 glave iz Slovenije z veseljem pod streho (to da sem ga uspel skoraj zažgati pustimo za drugič), a zabava, ki nas je čakala nam je vlivala moč za dobro volju zgodnjemu vstajanju navkljub.
Bližal se je večer in dekleta so si popoldan dala opravka z ličenjem, oblačenjem, kodranjem in ravnanjem las, sam pa sem skočil do indijcev po "pohanga pšanca" in nekaj za pit. Lakota dela svoje, ne glede na katerem delu sveta si, to mi verjemite. In potem nas je Aleš popeljal na zabavo, kjer smo imeli kaj videti. Množica ljudi je kot v filmih čakala pred vhodom mi pa smo samo švignili mimo in že smo bili v notranjosti, kjer se je seveda odlično zabavalo in pilo v zgodnje jutranje ure.
Naslednji dan smo po ... sem rekel, da požara ne bom omenjal ... odšli najprej na zajtrk, potem pa v muzej voščenih lutk in nato sem dekleta z nekajkratnim prestopanjem odpeljal do znamenitega Oxford streeta, kjer se je začela še iz bivše Juge znana igra Šoping brez meja. Do poznih popoldanskih ur, ko lepotičke nismo mogle več niti stati niti hoditi, sem tudi sam užival v nakupih in ogledih. Še dobro, da je padel večer in smo se počasi odpravili proti hotelu, se najedli in zaspali, kajti naš izlet se je bližal koncu.
Ko smo pristali na domačih tleh sem tudi sam ugotovil, da je vse prehitro minilo, a nekoč se spet snidemo ... Ali kako že rečejo :)
Love you all!
DonFelipe
P.S. Iskrena hvala Southern Comfortu in Alešu za prav vse kar so nam omogočili, upam, da se tudi letos tako dobro odrežmo na pečenju, kot lani ... Hm ... Ideja ni slaba :)
Komentarji
Trenutno število komentarjev za to objavo: 6.
:)) Uživači! Skratka ste si pa to tudi zaslužili s pošteno zmago! Lep blogec Filip, prijetna zgodbica in slikice, le tako naprej ... pa ne pozabi
vključiti tudi nadaljevanje zgodbe ... požar v hotelu .)
nice nice=)treba je uživat in edino pravilno je tko:)
Sej sem tudi delal! Sem vrečke nosil:))))))
:) I love London too. Vidim da ga znate uživat, zato predvideva da ni kej preveč fotk iz večernega žura. .. al je kaka cenzura?
Helo, fotke sicer so, sam ker sem jaz pač bolj kot ne v k.... fotograf je tole nekaj kar nama je s Sabino ratalo skupaj nametat, da je za ogled. Drugače pa ni blo tko na glavo, smo bli kar precej utrujeni od jutranjega vstajanja.
Jest sem biu lih en mesec nazaj... Party v enem izmed bolših Londonskih klubob (The Funky Buddha Club) mi bo sigurno ostal v spominu. Sem prvič doživel, da sem mel butlerja na Wcju :) Pri prvem obisku sem se ga kar vstrapu k je kr sedu v enem temnem kotu, črn 2m visok,... Struktura metroja jim je pa naravnost fenomenalna, čakanje max 2min na vlak. Komaj čakam da ga ponovno obiščem.